nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ko postane nebo, med hojo po Krasu, spet modro, (občutek nekakšnega ‘vremena’ samo zaradi običajnega mračnega kopičenja oblakov severno, nad Nanosom), bodo drevesa zašumela v smeri urinega kazalca, vsako na svoj način, in razumel boš, kako je bilo pri starih šelestenje hrastov, posebno slišno in prodorno, glas oraklja. Pisal boš in škripanje tvojega pisala bo eden od najbolj miroljubnih šumov pod soncem. Odpeljalo te bo k tistim sto vasem in delom mest (h kraškemu kinu, kraški plesni dvorani, kraškemu džuboksu) ki so, ko se znoči in se nebo spet pokrije, po krožnatem sijaju tu in tam na odeji oblakov spoznavni v zdaj brezglasni divjini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani