nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
»Zdaj smo mi tu!«; se videl, sam, v množini? Podobno kakor naj bi bila očetova dnevna opravila, mašenje luknje, navijanje vrvi, cepljenje borovih trsk, ob določenem času obredi za materino ozdravitev, tako sem si tudi jaz domišljal, da s svojim raziskovanjem Krasa nečemu služim, in sicer ne zgolj dobremu, ampak velikemu in božanskemu. Sodelovale so mnoge pobude: da bi se izkazal vrednega svojih prednikov in da bi to, kar pomenijo, reševal na svoj način; da bi bil učitelju učenec, po katerem tako hrepeni - tako ali tako njegov edini; da bi izvedel nepremagljivo zvijačo v dvoboju - čudna prisilna predstava - s svojim umišljenim sovražnikom; da bi si prav z oddaljitvijo v človeško praznino in s pretrpljenjem mnogoterih pomanjkanj zaslužil ljubezen najbolj ljubke med ženami - toda vse to je presegalo nekaj, kar imenujem slo ali lakoto po tem, da bi slavil orgijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani