nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In nobena stvar sveta se ni izgubila; sicer ni bilo ničesar več v izobilju, toda od vsake osnovne snovi in vsake oblike je obstajal vsaj še po en žilav primer. In s tem, da je bilo vse potrebno pri roki ter obenem redkost, je kazalo lepoto izvora. In dragoceno ni bilo samo tisto, kar je bilo pri roki, ampak tudi vse, kar je bilo pred očmi, žito prav tako kot praprotna senca na kamnu - pri čemer so me v takem sanjarjenju podprli kraški ljudje, saj so imeli, živeči že od nekdaj v pomanjkanju in ogroženi z Ničem, poleg stotih imen za koruzni storž, pšenični klas in grozd, prav tako mnoga za vse redke ptice in rože, vsa skupaj z zvenom ljubkovalnih imen (vsekakor ne ‘davilec’ ne ‘zasmehovalec’, ne ‘volčje mleko’ ali ‘jajčni bingelj’), kakor da bi se stvar sama z mnogimi oznakami oskrbovala in ohranjala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani