nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ti pojavi, zunaj v nenaseljenem sami zase - kakšne samotije ni bilo nikjer na višavju -, so v vaseh zrasli skupaj. Prav burja je primikala posamezno ter odkrivala enotnost branilnosti in lepote. Severne fasade, kamen zazobčan v kamen, komaj s kakšno drobceno lino v njih, pri tem pogosto dolge kot cerkvena ladja, v velikem nežnem loku upogibajočih se proč od viharja, so se mu tako elegantno izmikale, in dvorni zidovi, višji kot prenekateri figovec zadaj, zaobljeni navzgor, z marmornatimi portali, dovolj širokimi za knežjo kočijo (skupaj z belimi stanovskimi odbijači in z monogramom IHS na temenu), so obdajali štirikotnik, v katerega si vstopil, od drdranja še na pol slep in gluh, kot v izložbeni prostor, kot v bazar zbranih dragocenosti, kjer se koza za žaganje zliva z brajdo, butara šibja s steno koruznih storžev in kupom buč, pleteni voz z leseno stebričasto ograjo, šotor iz opornikov z vrsto polen (položi svojo leskovo palico in prt z
gobami zraven na dvoriščno klop, ujemata se s sliko).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani