nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Izpostavljen viharju na višavju, brez dolinske zaščite, si moral samo sesti za enega izmed mnogih naloženih kamenih nasipov, in od trenutka v trenutek si se iz brenčečega ledenega mraza potapljal v tiho toplo kopel. V tem zavetju si imel ali čas misliti na tisto bitko starega veka, ko je na eni strani burja dvema nasproti si stoječima vojskama nosila sulice in kopja čez sovražnikove glave in jih na drugi strani metala pred noge, ali pa si, kot v pahljajočem zahodnem vetru za vrednost naravnih stvari, dobival oko za človeško delo, za kamnite nasipe in obenem za majhne lesene ograje v njih, vzorec iz vzporednih drogov, narezanih iz grmovja zraven, tako ozkih, tako ukrivljenih, medprostorja pa tako velika, da bi v njih lahko prepoznal prasliko ograje, vrat, duri, dveri: tako kot je narava za izoblikovanje kristalov potrebovala medprostore, tako jih je za uzaveščanje praslike raziskujoče oko. Celo pot, ki se je nato zatekla v stepsko travo in puščavsko
skalovje (ves Kras je bil prevlečen s takimi varljivimi obljubami cilja), ni bila katera koli zgažena pot, ampak ta pot, zgradba, s tako da je vsaj do višine obdelovalne površine, oaze, doline, kazala jasno trojnost obrobnega zidovja, z lopato popravljenih vozišč in vzbočenega srednjega pasu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani