nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ta veter ni dvigajoč samo zato, ker prihaja spodaj z morja: zgrabi te, strašansko nežno, pod pazduho, tako da se popotniku, tudi če se giblje proti njemu, zdi, kot da ga nosi. Mar ne poznamo, predvsem na jugu, starih obalnih ljudstev, pri katerih je največji praznik, ko se ob določenem času umaknejo na zapuščena višavja, kjer na skrivnem slavijo veter in se mu dajejo tako rekoč posvečati v zakon sveta?
Tudi kraški veter sem doživljal vedno znova kot tako posvetitev - toda v kateri zakon?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani