nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Starinski džuboks na zadnji steni je bil prekrit s stekleno kupolo, v kateri se je, potopljena v slepečo luč, z oprijemalko dvignjena kvišku, pokončna kot kolo, vrtela črna plošča; pogled tako obvladujoč, da je bila glasba, kakršna koli, samo prizven. Vojak in jaz, oba sva gledala v isto smer, skozi velik mračni prostor, in v kroženje kolutov na njegovem koncu - v svetlobi sijočih utorov - sem temensko črto onega videl hkrati spet večvrstno kot delto.
Stopila sva ven, jaz spet za njim, obstala na izpraznjenem trgu, obrobljenem na drugi strani z odposlanstvom kamenih palčkov iz cesarstva, zrla na asfalt, najino očetnjavo, proti luni, najini domači živali, na stran, kjer ni bilo nič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani