nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Na jasi, brez poti, do prsi gosto porasli s praprotjo, sem si med prečkanjem vzel čas, da bi prisluhnil vsakemu plahutanju sicer neslišnih, nevidnih ptic spodaj na praprotnih tleh. K taki brezskrbnosti ni bilo nasprotje to, da sem se nato veselil pogleda na preraslo stezo, ki se je razširjala po bregu navzdol v staro pot, še bolj pa sem se veselil prvih svežih voznih sledi v njej, z zaviralnim žlebičem - tako strmo je šlo navzdol - v srednjem pasu trave: pri tem mi je bilo celo, kot da bi se z žlebičem, z rušo, izdrto z zaviralnim čepičem, z globoko vrezanimi, črno svetlečimi se, z oljnato vodo napolnjenimi brazdami od koles, z odtisi kopit, z odtisi škornjev tam zraven idočega, z jasnim posnetkom napisa na podplatu, oglasil cel orkester, in ta nadvse nežna viža je doslej ostala moj glasbeni vzor. Potem prvo vrabčje čivkanje in pasje lajanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani