nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Zdaj sem bil na južnem pobočju drevesne meje in pred seboj sem imel sicer dolgo, vendar lagodno hojo. Pri hoji dalje je zajelo popotnika seveda nekaj drugega kot strah pred nevihto, divjo živaljo ali padcem. Učitelj, kot mlad geolog pripovedujoč o svoji samotni ekspediciji, je dejal, da se je počutil resnično prostega šele takrat, ko so za njim ostala ‘zadnja lovska znamenja’: jaz pa, daleč proč od vsakega naselja, na področju, kamor, skoraj z gotovostjo, razen mene dolgo ni zašel nihče (saj tudi nihče ni vedel, da sem bil tukaj), sem imel zdaj opraviti s tesnobo, s strahom pred pošastjo - samim seboj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani