nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Za to je morda manjkala tudi roka‐v‐roki z drugim, in bližina tal, ki jo lahko občuti samo pripovedovalec zdaj, ne pa tudi otrokov naslednik tam zgoraj na gorskem grebenu; mar se potemtakem ne da nekaj ponoviti in obnoviti manj v posnemanju in oponašanju, bolj pa v zarisovanju in orisovanju? Namesto lesketa, ki se je dvigoval iz kraterjev prahu, kot da bi v planetu vzhajalo sonce samo, se je samohodec srečal, pa naj se je še tako razgledoval, z golo topo mrakoto, v kateri so se oblike, celo nočne, razblinjale in ni nastajalo nobeno občutje še tako daljnega sonca več; in namesto poti otroštva z očetom je zdaj on v jutranjem svitu, opotekajoč se čez pečine in korenine, zmrzujoč in poteč se obenem, premočen do kosti, z vlažnim kupom mornarske vreče kot z vedno težjim telečnjakom na hrbtu ponavljal, tisto vlačenje svojega brata vojaka skozi puščo tja na bitko, ki je bila vnaprej izgubljena; namesto kolovoza vojaška cesta. Čeprav vendar prepričan, da sem na
poti proti zahodu, sem jezno pomislil, da so me, kot takrat brata, poslali na vzhod; in čeprav sem se gibal natančno proti svojemu željenemu cilju, mi je bilo žal pomisliti na to, da se z vsakim korakom oddaljujem od kraja, ki je bil moje vse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani