nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Toda to se je ponesrečilo: njega dni se je prav s posameznimi kapljami zgodnjega dežja, ki so delale majcene kraterje v prah na poti, vtisnil prasvet; tukaj pa je bilo prasvet kar vse - dež, ki ga je od nekdaj neslo s temnega neba, dim, ki se je dvigoval iz črne zemlje kot iz lavinih razpok, siva sivina vlažno mrzlega kamenja, nožne pasti plezalk, brezvetrje -, in tako ni moglo nič prevzeti podobe tistega vzorca v prahu. Za to je morda manjkala tudi roka‐v‐roki z drugim, in bližina tal, ki jo lahko občuti samo pripovedovalec zdaj, ne pa tudi otrokov naslednik tam zgoraj na gorskem grebenu; mar se potemtakem ne da nekaj ponoviti in obnoviti manj v posnemanju in oponašanju, bolj pa v zarisovanju in orisovanju? Namesto lesketa, ki se je dvigoval iz kraterjev prahu, kot da bi v planetu vzhajalo sonce samo, se je samohodec srečal, pa naj se je še tako razgledoval, z golo topo mrakoto, v kateri so se oblike, celo nočne, razblinjale in ni nastajalo nobeno
občutje še tako daljnega sonca več; in namesto poti otroštva z očetom je zdaj on v jutranjem svitu, opotekajoč se čez pečine in korenine, zmrzujoč in poteč se obenem, premočen do kosti, z vlažnim kupom mornarske vreče kot z vedno težjim telečnjakom na hrbtu ponavljal, tisto vlačenje svojega brata vojaka skozi puščo tja na bitko, ki je bila vnaprej izgubljena; namesto kolovoza vojaška cesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani