nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Natakar je bil še nekoliko mlajši kot jaz; morda je prišel pravkar iz gostinske šole. V mojih očeh je lahko, majhen, suhljat, z rjavim, ozkim, skoraj trikotnim obrazom, prihajal samo iz neke skalnate in neobljudene notranjosti dežele, eden od mnogih bajtarjevih otrok, rojen na samotni kmetiji, obdani s kamnitim obzidjem, doraščajoč kot pastir ali nabiralec gozdnih sadežev, za katere je poznal vsak, še tako skrit kotiček. Mojo prijateljico so vedno samo drugi označevali kot lepo - on pa je bil prvi človek, za katerega sem to besedo uporabil pri samem sebi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani