nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kako brez upanja na prihodnost je bil pri tem dvajsetletnik (njegov kralj se ne bo nikoli več pojavil); in kako nepretresljivo je bilo njegovo pričakovanje v sedanjost; in kako šibak, ali previden, je glas tistega, ki ga ponavlja. Ali ni že zdavnaj preglašen s tistimi iz vseh strani neba, iz vseh dolinij, na mizno ravan odmevajočimi ukazovalnimi kriki vojašničnih dvorišč, s poljsko sivimi vojaki, ki vadijo streljanje, in z grebenjem grobarskih lopat krajevnega pokopališča? Ne, še zmeraj, kjer koli sem, se mi slepa okna in prazne steze dozdevajo kot vodni znaki kraljestva vrnitve, spričo katerega lahko žvižg lokomotive postane tako golobji klic kot krik Indijanca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani