nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Iz besede za rahlo vetje je z zamenjavo črke nastal močan prepih, iz tega spet z drugo črko vihar, ki je bil obenem ime za svižec in pršec... Tihi priklici so končno prevzemali človeško podobo, in na stopnicah sem videl, obrisane z besedno svetlobo, stopati odsotne v ospredje: mater kot tisto, ‘ki je prenehala biti dekla’; očeta kot tistega, ‘ki ni odnehal biti hlapec’; sestro kot ‘blazno’, iz katere je z rahlo glasovno spremembo nastala ‘blažena’; prijateljico kot ‘mirno’, učitelja kot ‘grenkoustnika’; vaškega norčka kot pahnjenca, takega ‘ki paha med hojo’; sovražnika, v obliki ožuljenine, ‘odrgnjenega mesta na peti’; in, pred vsemi, brata kot ‘pobožnega’, kar je bila obenem oznaka za ‘umirjenega’. In jaz? - spoznaval sem se, bralec in gledalec obenem, kot tisti tretji, od katerega je bilo vse to odvisno, in brez katerega ni bilo nobene igre, in ki je na samem sebi sodoživljal glavno potezo vsakega igralca: očetove bele hlapčevske noge in bratov
vrezani kotiček veke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani