nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
(Šele danes, pred portreti zgodaj ponesrečenih na nagrobnikih, opažam, kako mladi, ja, otroški so bili, še kot fantje, vsi skupaj.) Celo večnost smo se podili, na podeželski cesti, po kateri prav ob tisti uri ni bilo nobenega avtomobila, z grozečim rjovenjem brezobraznega, debelonogega, štorastega krdela za vratom, ki je svoje gorilasto dolge roke vihtelo kot palice in svoje šolske torbe nosilo kot telečnjake pri udarnem naskoku. Bili so dnevi, ko sem, dokler ni bila pragozdna nevarnost mimo, preko časa, pa naj sem bil še tako lačen, ostajal v zaščitnem mestecu Pliberk, iz katerega me je drugače zmeraj vleklo domov in ki mi je bilo zdaj ljubo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani