nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In kakor so nekatera mesta v bratovih pismih kazala okrog sebe soj, primerljiv s fragmenti grških iskalcev resnice, tako so zdaj posamezne besede vlekle kroge, ki so privedli moje misli na nek lik iz predzgodovine, iz nedoločenih stoletij še pred tistimi prvinskimi jecljavci, na legendarnega Orfeja: tudi od njegovih so bili zbrani samo nekateri posebni izrazi; kot izročila vredne niso cenili njegovih pesmi ali napevov, ampak to, da je poljske brazde imenoval ‘osnovice’, pluge ‘upognjene tkalske palice’, semenska zrna ‘niti’, sejalni čas ‘Afrodito’ in dež ‘Zevsove solze’.
Pravljična moč je iz besednih krogov prehajala tudi name, tako da se je v njej grozno, odvratno, zlobno sicer izdatno pojavljalo, a je v igri samo sodelovalo, zavzemalo svoje mesto v celoti, in ni moglo, vsaj v slovarju ne, nikdar zmagati. Ob zgodbah, ki sem jih takrat pisal, je učitelj pogosto tarnal, da sem dovzeten za obešenjaško, ja, da prav hlepim po mračnem in
grozotnem; zakon pisave pa da je, ustvarjati črko za črko, zlog za zlogom, svetlost svetlosti; celo zadnji vzdihljaj da mora, oblikovan, postati življenjski dih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani