nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ja, okrog vsake besede, pri kateri sem pričel tuhtati, se je tvoril svet, pri ‘prazni kostanjevi luščini’ prav tako kot pri ‘vlažnem tobaku, ostajajočem v pipi’, in tudi že pri golem ‘sončnem dežju’ ter beli podlasici, ki je pomenila obenem ‘lepo, prevzetno dekle’. In kakor so nekatera mesta v bratovih pismih kazala okrog sebe soj, primerljiv s fragmenti grških iskalcev resnice, tako so zdaj posamezne besede vlekle kroge, ki so privedli moje misli na nek lik iz predzgodovine, iz nedoločenih stoletij še pred tistimi prvinskimi jecljavci, na legendarnega Orfeja: tudi od njegovih so bili zbrani samo nekateri posebni izrazi; kot izročila vredne niso cenili njegovih pesmi ali napevov, ampak to, da je poljske brazde imenoval ‘osnovice’, pluge ‘upognjene tkalske palice’, semenska zrna ‘niti’, sejalni čas ‘Afrodito’ in dež ‘Zevsove solze’.
Pravljična moč je iz besednih krogov prehajala tudi name, tako da se je v njej grozno, odvratno, zlobno
sicer izdatno pojavljalo, a je v igri samo sodelovalo, zavzemalo svoje mesto v celoti, in ni moglo, vsaj v slovarju ne, nikdar zmagati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani