nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In resnično se je, prav v nekaterih življenjskih trenutkih, v katerih je šlo za mnogo, razširil naokrog nekakšen mir, v katerem izvoljenega prednika nisem videl samo prijazno sklonjenega nadme, ampak sem ga sam vtelešal. Seveda ga nisem mogel priklicati, da bi v ogroženosti našel mir - našel sem, obratno, mir, in bil je, kot moja okrepitev, pri roki; nemogoče torej, da bi se oklepal prednikov (edini učinkoviti prednik, to vem, je stavek, ki je predhodnik temu, pri katerem sem pravkar).
Pa naj tudi bo privid: s pradedom v sebi nisem več ednina; sedim bolj pokončno, stopam drugače, delam in puščam, povem in zamolčim, kar je treba v nevarnosti napraviti in pustiti, povedati in zamolčati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani