nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
V mojem otroštvu so toliko govorili o njem, da mi je zdaj, kot da bi bil ves čas zraven, in kot da bi v vsakem pogovoru slišal celo dodaten glas; kot da bi se glave kar naprej obračale za podobo odsotnega v praznem kotu. Predvsem mati je bila tista, ki ga je priklicavala, medtem ko je bil oče čuvar njegovih stvari, ne samo sadovnjaka, ampak tudi oblek in obeh knjig. Ali je zgolj moj kasnejši privid to, da je bilo tisto starševsko čelo‐ob‐čelo v bolniški sobi manj zakonska ljubezen in bolj druženje v tožbi nad nadvse ljubljenim sinom, in da naj bi obe čeli ustvarili most za njegov prihod domov, na katerega so še zmeraj upali?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani