nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Na mestu sedanjega sadovnjaka da je ta sotok njega dni pribrbotal na dan kot potok, odplavil s seboj prst in izlizal svoje izvirališče v skledo, v obliki ‘čelne železniške postaje’, iz katere si je le‐ta tja dol k reki izžrla ozko jarkasto pot. Potok je potem usahnil - jarek je dobil v okolici vzdevek ‘tihi’ -, in tla skledastega ovala, ki ga je napravil izvir, so bila suha; voda noben viden posamezen sotok več, ampak spet ponikla in iztekla v podzemno pretakanje, široko do obzorja; ali pa je kot ‘nebesna voda’, kakor se je v bratovem delovnem zvezku, prevedeno dobesedno, imenoval dež, prinašala dobro erozijsko prst s sten v skledasta tla. ( Skleda je imela seveda tam, kjer se je pričenjal vrat jarka, svojo, z goščavjem zamašeno luknjo.)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani