nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kotanjo da je ustvaril - tako mi je opisoval učitelj zemljepisa - davni potok, sotok talne vode, ki v tej posebni nižini ne stoji, ampak teče skoznjo, vse do korita Drave, eno samo preplavljanje, le ‘za sprehajalno palico’ pod zemeljsko površino. Na mestu sedanjega sadovnjaka da je ta sotok njega dni pribrbotal na dan kot potok, odplavil s seboj prst in izlizal svoje izvirališče v skledo, v obliki ‘čelne železniške postaje’, iz katere si je le‐ta tja dol k reki izžrla ozko jarkasto pot. Potok je potem usahnil - jarek je dobil v okolici vzdevek ‘tihi’ -, in tla skledastega ovala, ki ga je napravil izvir, so bila suha; voda noben viden posamezen sotok več, ampak spet ponikla in iztekla v podzemno pretakanje, široko do obzorja; ali pa je kot ‘nebesna voda’, kakor se je v bratovem delovnem zvezku, prevedeno dobesedno, imenoval dež, prinašala dobro erozijsko prst s sten v skledasta tla. (
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani