nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pri pisanju‐v‐zrak sem bil lahko tudi počasen, se ustavljal, prenehal. Drugače pa sem, z roko, skrčeno okrog tuje naprave, na kateri so me motili že šumi, zgrbljen nad papirjem namesto vzravnano sede, prehiteval vrstico za vrstico, ne da bi vedel, kaj sem počel, izparevajoč tako kiselkast kot neploden pot, nesposoben, da bi dvignil glavo, brez oči za najbližjo okolico. Prvine naravne pisave sem na papirju opazil samo, kadar sem ostajal pri svoji stvari; bilo je, kot da bi pisna podoba nastajala nato obenem s podobo stvari v meni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani