nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tudi jaz, kadar sem si ju ogledoval, nisem odšel z njima nikoli v sobo, ampak sem sedel na zaboj, in pri tem je bilo treba, kakor da bi spadalo k takšnemu branju, sprejemati vsakič tudi vreme: čutiti nekaj vetra ob straneh, opazovati, kako se na njih spreminja svetloba, biti kdaj pa kdaj oškropljen tudi z dežjem, ki ga je neslo vse do predstrešja. Tam, kjer je bilo mesto teh knjig, je bil tudi moj prostor za branje; kajti oče, pa naj je bil njegov nedeljski študij časopisa na klopi ob oknu še tako utirjen, ni maral v hiši nobenih knjig; jezno mrmranje, vsakič ko me je tam s kakšno našel, zaradi česar so bralcu otrplo pisno podobo takoj prelili belkasti curki.
Kako iskal sem v teku let prostor za branje knjig!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani