nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Na mizi pri oknu so ležali razvrščeni kruh, jabolka, zložljiv nož, in hrbtno stran lune sem si predstavljal ob mokastem hlebcu z globokimi razpokami, ki je v enem dnevu izginjal seveda hitreje kot nebesno telo v enem tednu in kmalu tudi brez solune; zadnje rezine tako tanke, da so, podržane proti luči, spominjale na mrežo prozornih snežnih kristalov, potem tudi že raztopljeno.
Prava pravljica pa se je začela šele, ko sem knjigi odprl in našel v vsaki po en bankovec, vložen vanju kot vezni list, ter se pri tem domislil sestrine pripombe, da moram na potovanju enkrat na dan ‘použiti kaj toplega, da se vsaj želodec ne bo počutil v tujini’. Kot v snu o najdbi denarja, ki sem ga takrat pogosto sanjal, sem zdaj videl, kako se povsod svetijo drugi bankovci, in obžaloval sem, da ni sestra vpekla še enega v kruh ali ga potisnila v jabolčno peščišče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani