nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vse dni, ko sem bil tam, nisem srečal nobenega brezdelnega človeka; če je kdo na prvi pogled tako deloval, se je izkazalo, da je čakal ali na avtobus na kakem od pogosto neoznačenih postajališč (ob plotu, mostovnici), ali na trenutek, ko se bo nagnila nažagana smreka, na lepo vreme za obračanje sena, ali tudi samo, kot stara kuharica pri gostilniškem štedilniku, na to, da se skuha mleko ali da zavrejo jedi. Vojak, ki je nekoč sam mirno sedel ob robu poti, je imel, ko sem se mu približal, radiotelegrafsko napravo ob ušesu; in otroci, celo kadar so, navidez potikajoč se, odtrgali list z grmovja, so bili pri tem podobni stezosledcem, ki se pravkar učijo iskati sledi; celo ob nedeljah so čakali v dolgih vrstah pred spovednico v cerkvi, ki je velika kot katedrala stala sredi travnika, in kdor je, odvezan svojih grehov, stopil ven, si je komaj vzel čas, da se je zarežal vase, in že je odkorakal h klečalniku, da bi tam nemudoma opravil svoje spokorne molitve.
Od prebivalcev dolinja ni prihajala umirjenost staroselcev, ampak neugnanost, pripravljenost na skok, novoselska stalna prisiljenost v duhovno prisotnost, zaradi česar sem videl Bohinj, tudi glede na njegovo naravno lego, podnevi pogosto kot prav posebno evropsko deželo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani