nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
Nobena od teh zgodb ni pretirano dobro prenesla vnovičnega pripovedovanja, vendar so bile takrat zabavne, saj so bile pomešane z izrednimi občutki olajšanja in zmagoslavja ter zavestjo, da tam zunaj, na peščinah leži njihovo mesto, ki se počasi dviga iz tal: za Frances Wingate je pomenilo ugled in velik korak v pravo smer, kariero; za Dereka in Brucea, ki sta bila asistenta, je pomenilo zajetni štipendiji njunih uglednih univerz, štipendiji, ki bosta zdaj videti dovolj upravičeni. Ni torej nenavadno, da so se do onemoglosti zadovoljno smejali, ko so v hladnih večerih ležali in razmišljali o dolgih karavanah iz Meroëa, bazarjih, palmah, piščancih in psih, laježu, kamelah in opicah, morda sploh ni bilo tako zelo drugače kot zdaj, saj je bilo vse območje čudežno ohranjeno zaradi fine suhe mivke in je bilo videti, kot bi prišlo na dan, naseljeno, domačno - kot vsaka današnja saharska vasica; ni bilo tako kot številna druga najdišča do nerazpoznavnosti uničeno
zaradi zemlje, dežja in številnih nog, ki so gazile čeznje. Takrat je bilo to živahno mestece, vendar so vsi odšli (morala bi razmišljati o razlogih za odhod, vendar je to prišlo na vrsto pozneje).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani