nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Medtem ko mu podpira glavo, jo on drži za kito in strmi v znamenja, ki jih ima na čelu - belo ptico, ki ima za krila njene temne trepalnice, v labirint nad njenim desnim očesom, ki se po licih vleče do ust - tenke črte pletejo mreže kompleksnih vzorcev, od katerih jih nekaj v poenostavljeni različici pozna s friza fasade. Mogoče jih ima štirideset ali več, petdeset ali trideset. Zavrta se ji v oči, prestreže njen pogled: šarenica tako temna, da se ne razloči od zenice, dokler se ji pri odsvitu ognja jantarno ne poblisne, da je kot volkulja; njene štrleče ličnice, čeznje se pne koža, zlatorjava, zamešal bi bronasto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani