nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
»Ne vem, koliko časa mi bo vzelo.«
Maltzahn izpije s krvavimi usti preostalo vodko in začne ves omotičen spet tavati sem in tja po koči, iščoč mesto, kjer ga ne bi dosegli valovi vsezveznega razvedrilnega programa, strašljiva mehkonebnost ruskih ženskih zborov. Za vrati, kjer najbolj vleče, se sesede na snežno lopato.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani