nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Orten in Maltzahn se razgledujeta po železnici, preudarjata, kako bi se neki vrnili, Podol pa medtem pri vsakem desetem štoru izvleče svojo vodko iz vrečke, mislili so, da bodo tiste štiri steklenice dovolj do Habarovska, ampak na poti nazaj jih bodo morali še nekaj dokupiti. Qvietone klamaje žveči za njimi, postaja ob deblih, mahu, odpadli skorji, listih, gobah, gozdnih sadežih in praznih ptičjih gnezdih, popraskan od trav in kremenastega šaša, otipava kosmate liste velikega osata in dlakave zrasle lijake plahtice, Alchemilla conjuncta, se dotakne migalice, izpuka bel zračni stržen iz ločja, kot peresce lahke vzpenjajoče se gosenice jamskega metulja, Triphosa dubiata - kje je Marie? Nordanc ostane v njegovi bližini, da mu Qvietone kaže najdbe, se osupel čudi imenom, prvikrat sliši o ‘izbljuvku’ in ‘žolču’, jih ne zna prevesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani