nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Šele zdaj opazi Pepijino rano in ji hoče hitro obrisati kri, a se pri tem sama ureže, njuni krvaveči roki se za trenutek srečata, zasmejeta se kot posestreni čarovnici; potem se vrata avtobusa zaprejo.
Ko Karla popoldan odvede skupino obiskovalcev skoz modri salon do velikega dimnika - italijanskega izdelka iz sedemnajstega stoletja, z zidcem iz levje glave in galerijo iz rožnatega marmorja - ugleda sredi vešče zloženih jesenovih polen Jirsejevo leseno nogo.
‘Il grido.’ Neki moški tava brez miru po Padski nižini in išče svojo ženo, ki jo ljubi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani