nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Pred njim je bil tu že neki menih, ki je računal na usmiljenje, beraški menih z rožnim vencem med prsti, svojim edinim imetjem, nanj je vrgla oko cipa Anne, ki je prišla za njim in iz navade dopustila svojemu mršavemu plenu, da si priveže telo. Upala je, da pozneje nemara omreži čednega tujca, hlepela po mladem telesu vojaka kot nagradi za svojo nesebičnost do meniha. Toda mlinar, ki je medtem prispel sem s svojo ženo, samovšečen rejen patron, je že vrgel oko na Anne in čakal, da njegova žena zaspi, ta pa je spet prežala na to, da mladi spremljevalec nekega obubožanega nemškega plemiča, ki je prispel še pozneje in se umaknil na rob postelje, ne bo več na očeh in se bo lahko odzval njeni naklonjenosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani