nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
»Izvedel sem, da mi bojo del preostale vsote vrnili, če se odpeljem, tudi odločil sem se že, potem pa se ni več dalo. Bil sem ravno v kinu, januarja 69, ceste so bile mokre, prišel sem iz ‘Onibabe’, grozljivega filma, - dve ženski morita samotne bojevnike in zamenjujeta njuno orožje za riž; tudi nekega psa ubijeta na polju in ga pojesta - omamljen sem šel dol po Václavovem trgu in čez nekaj korakov trčil na manjšo gručo, zbrano pri nekem drevesu, na katerem je nekaj pisalo, pol ure prej se je tam sežgal mladenič, imena mu niso vedeli.
Nekaj dni pozneje sem ravno prišel z dela, bil sem natakar v lokalu na Letni, kjer je delal Zdênek; po ulici je šlo kakšnih štirideset ljudi z napisom ‘Danes je za posledicami svojega sežiga umrl študent Jan Palach’.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani