nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Vi gori, ki v širjavah svojih vseh poti s skrivnostno roko objemate zemljo, stopljene zvezde, ki kalite modro nam nebo, vi žalujoči, ki ste opili se gorja, da tiho venete jokaje slap solza, med vsemi vas sem si izbral za sle. Ker, koder že predaljna pot vas vodi, vsekdar zaviti na vaš breg ji godi, tam zemlja me v kipenju vašem smehljajoča zre. Prelepa zemlja, ljubljena brez mej, tu zibel moja, moja mati in moj grob potlej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani