nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Klamata po razmočenih tleh pod nizkim kapljavim nebom in si želita mraza, trdnih tal. Med pokvečene vrbe, pentlje iz drena in bledo travo nastilje Vilma gnezdom podobna ležišča za čez noč, jih napolni z listjem, muncem in šopi nabranega perja, zavida urnim lisicam, ki ulovijo kakšno ptico. Nekoč se spotakne čez korenino, in ko pade, drži naenkrat v rokah mokoža, ptico od strahu izpusti, a se na mah ovede, se požene za njo, ptica je pod njo, čuti bitje njenega srca v svojih prstih, gleda stran in stiska, dokler brcanje in krči ne odjenjajo, nekaj ji pri tem poči v rokah, samo zato, ker že tri dni ni nič jedla, ne bruha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani