nova beseda
iz Slovenije
Lewis Carroll: Alica v ogledalu, poved v sobesedilu:
Zahvalil sem se mu, da mi Skrivnost je svojo izdal, A le zato, ker prej z zdravljico Mi je polaskal. In še danes, če se prsti V lim mi potope, Ali če v levo rokavico Rinem nogi obe, Ali če kresnem se po palcu In vidim zvezde vse - Zajočem, ker to spomni me Na starca, ki sem ga poznal, Kako mi vedno je laskal, Kako lasje bili so beli, Obraz podoben pa čebeli, Kako v očeh so iskrice Mu venomer se vžigale, Kako je dvigal se od tal In pri tem tiho mrmral, Kot usta polna bi bila Posušenega sena, Nekoč, na lep poletni dan, Ko mimo lese šel sem sam.«
Ko je Vitez pel zadnjo kitico svoje balade, je prijel za vajeti ter obrnil konja v smer, iz katere sta prišla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani