nova beseda
iz Slovenije
Jules Verne: V osemdesetih dneh okoli sveta, poved v sobesedilu:
Tam lahko vidimo čudovite drevorede jelk in ceder, sveta vrata nenavadne arhitekture, mostove, skrite med bambusom in trstjem, svetišča, zavarovana pod neizmerno in otožno krošnjo stoletnih ceder, samostane, kjer so životarili budistični duhovniki in privrženci Konfucijeve vere, neskončne ceste, kjer je mrgolelo otrok rožnate polti in rdečih lic (malčkov, ki so se zdeli kot izrezani iz kakega vetrobrana, kot jih delajo domačini!) in kjer so poskakovali kodri na kratkih tacah in brezrepe, rumenkaste, lene in zelo priliznjene mačke.
Po ulicah je bil en sam vrvež, nenehen živžav: bonci, ki so v sprevodih hodili mimo in enolično udarjali na svoje bobne; carinski in policijski uradniki s koničastimi klobuki in z dvema sabljama za pasom; vojaki, oblečeni v modro bombaževino na bele črte in oboroženi s puškami na udar; vojščaki mikada, ki so tičali v svilenih suknjah z oklepom in železno srajco; in številni vojaki vseh stanov, kajti na Japonskem
je vojaški poklic ravno tako cenjen, kot je na Kitajskem zaničevan. Potem beraški menihi, romarji v dolgih haljah in preprosti civilisti z gladkimi, ebenovinasto črnimi lasmi, velikimi glavami, dolgim trupom, tankimi nogami, majhne postave in polti od različnih odtenkov nežne kože do brezbarvne beline, toda nikoli rumene kot Kitajci, od katerih se Japonci bistveno razlikujejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani