nova beseda
iz Slovenije
Gustave Flaubert: Bouvard in Pécuchet, poved v sobesedilu:
Otroci, ki so prepevali hvalne pesmi, šopki lilij, zelene girlande so ga navdali z občutkom nikoli minljive mladosti. Bog se je razodeval njegovemu srcu v obliki gnezd, bistrih studencev, dobrodejnega sonca; prijateljeva pobožnost se mu je zdela nenavadna, neprijetna.
»Zakaj stokaš, kadar ješ?«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani