nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Vila ga je potem odpeljala v veliko dvorano, kjer je raslo vse polno presojnih lilij, katerih rumeni prašniki so imeli obliko zlatih harf, s katerih so se glasile čiste, prijetne melodije, ki so spominjale na flavto.
Sonce se je začelo spuščati; vse nebo je bilo kakor čisto zlato in lilije so sijale vmes v škrlatnih odsevih kakor najljubkejše vrtnice. Kraljevič je videl, kako so se na koncu dvorane odprla vrata, in zagledal tam daleč drevo spoznanja dobrega in hudega v takem slepečem blesku, da mu je jemalo oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani