nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Potem je vila odpeljala kraljeviča v prostorno dvorano, katere stene so bile videti presojne, pa vendar pokrite s portreti, da si ni mogoče misliti prijaznejših. Na njih je bilo na milijone blaženih duhov, katerih smeh in pesem sta se zlivala v prijeten napev.
Sredi dvorane je raslo mogočno drevo s pobešenimi vejami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani