nova beseda iz Slovenije

Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:

Ko si jih je pripela na rame, je lahko poletevala od rože do rože.

Potem se je začela velika gostija in dobro lastovko, ki je sedela v gnezdu nad njimi, so naprosili, naj jima zapoje poročno pesem.
Zapela je tako lepo, kolikor je le mogla; ampak pri srcu ji je bilo hudo, saj je bila kar zaljubljena v drobno deklico, pa je bila prepričana, da je ne bo nikoli več pregovorila, naj odpotuje z njo nazaj proti severu, se pravi, da se bo morala ločiti od nje.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA