nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Krt se ji je zdel pust in ga ni imela niti malo rada. Zjutraj, ko je sonce vzšlo, in zvečer, ko je zahajalo, se je po navadi odtihotapila ven, in kadar je pihal veter, je mimo visokih pšeničnih stebel včasih lahko za trenutek ujela pogled na modro nebo; ves čas je premišljevala o tem, kako lepo je pod milim nebom, na svetlobi, in hrepenela po tem, da bi vsaj enkrat še zagledala prijateljico lastovko. Vendar se ta ni nikoli več vrnila; odletela je namreč daleč daleč stran v bližino velikega zelenega gozda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani