nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Na vozu je ždela Liza. Na sebi je imela robato haljo iz vrečevine, dolgi lasje so ji nespleteni padali na rame, lica je imela mrtvaško bleda; ustnice pa so se ji narahlo premikale in prsti so ji pletli zelena koprivja vlakna, saj svojega rešilnega dela ni opustila niti na svoji zadnji poti, na morišče. Deset srajc ji je ležalo pri znožju, v naročju pa je zadnji, enajsti, manjkalo samo še nekaj gibov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani