nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Ampak do takrat bo tudi njeno delo že skoraj skoraj končano; in že to je dobro znamenje, da so njeni bratje v bližini.
Proti jutru je prišel v temnico knezoškof, da bi prebil z njo zadnjo uro pred smrtjo, kakor je obljubil kralju; Liza pa je odkimavala in ga prosila s pogledi in znamenji, naj ji ne hodi blizu; v tej noči mora namreč končati še zanjo srajco, drugače bo vse, kar je pretrpela, vse njene bolečine, tesnoba, vse neprespane noči, zapravljeno in brez vrednosti. Nazadnje se je knezoškof res umaknil, vendar ji pri tem ni prizanesel z jeznimi besedami obsodbe; uboga Liza pa je bila sama pri sebi trdno prepričana, da je nedolžna, zato je prekletstvo ni prizadelo, temveč je mirno naprej delala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani