nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
To ga je tako ujezilo, da ji je s tako silo pritisnil krono na čelo, da se ji je rob ostro zarezal v kožo in jo je zabolelo, vendar ji je skrb za brate še bolj moreče ležala na duši, tako da sploh ni čutila telesnih bolečin.
Še naprej je bila tiho, saj bi z vsako besedico pahnila brate v smrt, vendar so ji oči žarele od sreče in resnične ljubezni do kralja, ki je bil tako dober in lep in si je tako na vso moč prizadeval, da bi jo osrečil. Vsak dan ga je imela rajši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani