Berem kaj lepega, vidim dobro sliko in pomislim, da bi se tudi Ti razveselila knjige in pokrajine.
Kadar sem nagla in nepravična z otroki, trpim, ker Te ni in nimam nikogar, komur bi se izpovedala. Pogrešam Te in spominjam se, kako je bilo vse lepše tista leta, ko sva se videli vsak dan.