Učiteljica mi je rekla, da je njena najboljša učenka, da pa je treba paziti nanjo kakor na mleko, ki se kuha na ognjišču: malo se obrni stran in ravno tisti hip bo prekipelo. Učitelj pa me je tolažil, češ da je bil sam tudi neugnan dečko, nikoli ni bil pri miru, zlagal se je petdesetkrat na dan in vsak dan je kaj pokončal, kaj naredil, pobil, ukradel ‒ zdaj pa je prav pošten in razumen človek ‒ na svoje lastno veselje in vsekakor v korist svojih bližnjih. Odšla sem zadovoljna domov in tragično ogorčenje mojega moža se mi je zdelo nekoliko pretirano.