Postave družabnih šeg so kakor tisti plot iz žice ob nasadih v parku, nizek je, ali poln ostrih trnov, lahko ga preskočiš ali lahko se tudi opraskaš in človek ostane rajši na predpisani stezi. Včasih Pikica pozabi vse nauke in opomine, ki jih dobi v teh zadevah, pa se ustavi kjerkoli in kliče kakšno ženskico svoje velikosti: »Bebica, bebica, slišiš! Sem pojdi!«