O, da, ta ljubezen je lepa in čarobna. Kadar pride s svojimi goslimi, igra in me gleda s svojimi temnimi, toliko obetajočimi očmi, se mi zdi, da sem srečna, zavidanja vredna. A ko strune utihnejo, izgine čar in jaz se večno bojim, da bo kakšna njegova beseda vse pokvarila, da bom opazila jaz na njem ali pa bo on opazil na meni kaj takega, kar ni vredno ljubezni.