Koliko lepih trenutkov je minilo in izginilo, kakor da jih ni bilo nikdar. Kakor zadnji nežni odsev večerne zarje, ki je edino še ostal po krasnem dnevu in bo tudi vsak hip izginil, ravno tako je ostalo v mojem srcu mehko, toplo in ganljivo čustvo od vsega tistega lepega; že so izginili spomini in le nejasen sled še trepeta v mojem srcu in tudi ta izgine kmalu v zmešnjavi nejasnih čustev, pozabljenih spominov, novih vtisov, ki nam jih prinaša življenje dan na dan. Nekdaj, v zgodnji spomladi, sem se sprehajala z Vlado po parku.