Popoldne, kadar sije jesensko sonce, se sveti Sava kakor srebrna nit v modri dalji, v dolinici pod nami se zelene travniki, a njive med njimi so puste in rjave. Vrtovi so goli, samo tam na sosedovem vrtu stoji višnjevo drevo, pokrito z rdečim listjem, tam na nasprotni strani sta dva kostanja rumena kakor zlato. Kadar pada sonce daleč za modrimi gorami v zaton, zatrepeta vse naokrog v čudoviti luči, lica ljudi so svetla in rožasta, žareči odsevi padajo od gorečih oblakov na zahodu dol na zemljo po hišah in cestah.